Dan brezdomcev

Kot že nekaj let, smo se ob 1. novembru v Dnevnem centru za brezdomce zbrali na Dnevu brezdomcev. Ob tem dogodku smo tudi obhajali sveto mašo za pokojne brezdomce.

Večer se je začel, ko je vsak udeleženec podelil svoje doživljanje delovanja dnevnega centra. Vsak je imel možnost povedati, kako se počuti v dnevnem centru. V doživljanjih je bilo pogosto med vrsticami zaznati izjave, ki govorijo o realnosti brezdomskega življenja. Nekdo je izrazil, da ga moti zavist, drugi pohvalil kazen, ki jo je dobil, nekdo je celo zaupal, da želi umreti. Sicer pa so bili nad našim delom zadovoljni in pohvalili vzdušje, da je prijetno med nami. Tudi prostovoljci so najbolj pohvalili prijetno ozračje dnevnega centra, zaradi katerega radi prihajajo. Ob koncu je naš predsednik Peter Žakelj povzel komentarje. Povedal je, da je vesel sprememb, ki jih vidi: večji mir, večja zbranost … Spremembe pa odmevajo tudi na Mirenski Grad, kjer je delo brezdomcev vedno boljše. Nadaljnjo rast brezdomcev v Dnevnem centru je povezal v tri točke. Kot prvo je izrazil željo, da bi brezdomci več razmišljali o svojem življenju in se tako bolj udeleževali molitev in pogovorov. Kot drugo je izpostavil pomen tega, da se brezdomci udeležijo dejavnosti, če se nanje prijavijo. Nazadnje pa je povedal, da je potrebno, da se dobro vzdušje iz notranjih prostorov preseli tudi ven v podhod. V dnevnem centru se znajo potruditi za mir in red, zunaj pa ne več. Zato je pred dnevnim centrom pogosto nered in kričanje, ki moti mimoidoče. Po koncu Dneva smo se začeli pripravljati na sveto mašo.

Sveta maša je potekala v mirnem in zbranem vzdušju. Tokrat z nekoliko večjim zanimanjem, saj je bila obenem ponovitev nove maše našega prostovoljca Tilna. Prostovoljci smo vodili petje, brezdomci pa so zbrano sledili. Kljub temu, da je bilo prisotnih več kot prejšnja leta, brezdomcev je bilo 43 in 16 prostovoljcev, je maša potekala v zbranosti in tišini. Pridiga je bila delno opis Tilnovega življenja z dnevnim centrom, delno pa poudarek Petrovih izhodišč za nadaljnjo rast.

Po koncu dneva smo se prostovoljci kot običajno zbrali na refleksiji, kjer smo ugotavljali, da pohvale brezdomcev niso samoumevne. Pretekli Dnevi brezdomcev so bili večkrat bolj nastrojeni zoper naše delo. Prostovoljci smo podvomili v realnost letošnjih naklonjenih mnenj brezdomcev. Ampak naš predsednik je z nami podelil mnenje, da tudi kritike kot take niso same po sebi garant za večjo realnost. Tako smo zadovoljni sklenili večer ob lepem Dnevu brezdomcev.

T.P.