Bilo je prijetno oktobrsko jutro, sobota, 19.10.2013, ko smo se ljubljanski brezdomci in tri prostovoljke zbrali na zajtrku v Dnevnem centru za brezdomce. Zbirali smo moči, da dosežemo 1107 m visok Krim. Eden od brezdomcev je prejšnji dan nabral veliko gob, zato jih je začel pripravljati, v upanju, da bomo imeli posebno dober zajtrk – gobe z jajci. A še preden je dobro prepražil čebulo in gobe, smo pohodniki zajtrk že pojedli in bili pripravljeni za odhod. Dogovorili smo se, da nas gobe z jajci počakajo do kosila in odrinili proti Igu.
Kmalu smo prišli do vznožja Krima, čeprav smo v Iški vasi rahlo zašli. A vrnili smo se na pravo pot in že smo se vzpenjali proti vrhu. Pot ni bila tako lahka, kot smo si predstavljali, a z nekaj postanki in veliko dobre volje smo premagali vse ovire na poti do vrha. Najprej smo se vsi skupaj ustavili pod velikim križem tik pod vrhom, kjer smo se slikali, potem pa smo osvojili vrh.
Bil je čudovit sončen dan. Na vrhu smo se odpočili, se nastavljali sončnim žarkom in klepetali. Sonce je bilo zelo prijetno, z vrha pa smo videli ljubljansko kotlino zavito v meglo. Imelo nas je, da bi kar ostali na sončnem Krimu. A ker je dobro končati takrat, ko je najbolj prijetno, smo se počasi vendar odpravili nazaj proti Ljubljani. Pot nazaj je minila hitreje kot navkreber. Vsi smo že imeli v mislih tudi gobe z jajci, ki so nas čakale v dnevnem centru.
Andrej, ki je nabral gobe, nas je že nestrpno pričakoval, da nam pripravi kosilo do konca. Bilo je odlično! Pohod nam je ostal v lepem spominu in upamo, da bo tudi v decembru kakšna sobota tako lepa, kot je bila ta.
nz