Domov

brezdomci.jpgdogodki.jpgotroci_in_mladi.jpgprostovoljci.jpgstarsi.jpgvzd.jpg

Skupaj gradimo dom že 10 let!

            

V ponedeljek, 30.5.2016, smo praznovali 10. rojstni dan Dnevnega centra za brezdomce v Ljubljani. Pred desetimi leti je predstavnik Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Peter Žakelj, slavnostno prejel ključe prostorov v Plečnikovem podhodu iz rok predstavnice sester uršulink, s. Judite. S tem dnem smo odprli vrata vsem, ki potrebujejo našo pomoč, da bi v teh prostorih skupaj gradili dom za vse nas. Ta dogodek smo v dnevnem centru obeležili s praznovanjem, na katerega smo se skupaj z brezdomci pripravljali že dober mesec pred tem, še posebej pa v zadnjem tednu.

Na steno dnevnega centra smo nalepili plakat z naslovom »Skupaj gradimo dom že 10 let«, na katerega smo zapisali misli prostovoljcev in brezdomcev o tem, kaj smo v teh letih v dnevnem centru prejeli in za kaj smo hvaležni. V tednu pred našim praznikom pa so se vrstile delavnice za pripravo na veseli dogodek. Pekli smo piškote, okrasili smo dnevni center in ga temeljito očistili ter skupaj pisali prošnje in zahvale za mašo, ki smo jo v zahvalo Bogu za teh 10 let obhajali na dan obletnice. V ponedeljek smo dan v dnevnem centru začeli s skupnim zajtrkom ob 8h, potem pa smo se lotili dela.

Vsi, prostovoljci in brezdomci smo vneto in z veseljem začeli pripravljati zakusko. Pekli smo kruh in pizzo, delali rumove kroglice in druge sladice, cvrli piščanca, pripravljali solato in še kaj. Do konca smo pospravili in očistili, kar je še ostalo od prejšnjega tedna in začeli pripravljati prostor za slovesnost. Med tem smo skupaj skuhali tudi kosilo za vse pridne delavce. Na kosilu nas je bilo 28. Priprave so bile tako lepe, ker smo delali skupaj in z veseljem in vsi smo želeli, da bi bil praznik res lep. Tako kot se družina skupaj pripravlja na božič ali veliko noč. Vsi smo se strinjali, da bi moralo biti tako vsak dan v letu.

Ob 16.30 smo se začeli zbirati in počasi smo začeli s programom. V praznovanje sta nas s kratkim uvodom uvedla prostovoljca Janja in Matjaž, potem pa je sledila zahvalna sveta maša, ki jo je obhajal naš Peter in začel z besedami, ki so odgovorile na pripombo ene od brezdomk: »Zakaj je pri nas vedno treba imeti mašo?«. Rekel je, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo Boga, ki nam je te prostore namenil, ko je Peter že obupal nad iskanjem primernih prostorov po Ljubljani.  Po maši, ki je potekala v miru, je sledil zabavni kviz o zgodovini dnevnega centra. Tu smo lahko izvedeli marsikaj zanimivega, npr. da se je v desetih letih v dnevnem centru zvrstilo kar 500 različnih prostovoljcev! Ko smo razglasili zmagovalce kviza, smo blagoslovili jedi in začeli z zakusko.

Pripravili smo toliko jedi, da smo se bali, da jih bo ostalo še za en teden, pa jih je kljub temu zmanjkalo, preden se je končala vrsta, ki ji kar ni in ni bilo konca. Verjetno se nas je na večerjo zvrstilo nekaj manj kot 150. Hiteli smo z rezanjem dodatnih narezkov, da smo nasitili vsa usta. Kmalu pa smo zaslišali pesem »Vse najboljše za te« in ob tem se je pripeljala velika torta, ki jo je bilo ravno dovolj za vse nas. Po torti smo še nekaj časa rajali ob spremljavi benda, sestavljenega iz naših prostovoljcev. Peli smo znane slovenske napeve ali klepetali. Bilo je res praznično in vsem nam še danes ostaja v lepem spominu. V torek so bile naše želje, da bi vsak dan bili tako angažirani za nekaj lepega in pripravljeni pomagati drug drugemu, kot smo bili v ponedeljek. To je bil res okus pravega doma, ki si ga vsi želimo!

nz