Sveti Miklavž, sveti Miklavž nam veselje deli. Zato tudi mi, zato tudi mi razveseljujmo druge ljudi.

Tale kratka pesmica še kar odmeva v naših srcih in nas
spominja na prisrčen prihod sv. Miklavža na Mirenski Grad. Prišel je v
spremstvu angelskega zborčka in zvoku kitar, ter nas povabil, da si pogledamo
kratke prizore iz življenja dveh deklet, ki sta se na Miklavževo povabilo, naj
razveseljujeta vse ljudi, prisrčno odzvali. Vendar ni šlo vse, kot po maslu.

Dekleti sta kaj hitro pozabili na Miklavževo povabilo. Ko
sta jih starša prosila za pomoč pri hišnih opravilih, sta našle kup izgovorov.
Še dobro, da sta se kaj hitro spomnile na pismo in da se jima to ne bi več
dogajalo, sta si na majice nalepile napis: MIKLAVŽ.

S tem napisom, sta se šle opravičit mami in ji priskočile na
pomoč. Seveda mami ni bilo nič jasno, čemu ta napis, vesela pa je bila njune
pomoči. A težav še vedno ni bilo konec. Hitro se je zapletlo pri tem, katero
glasbo bosta poslušali, kdo bo pospravljal perilo in ko so prišle še prijateljice,
se je zapletlo tudi pri tem, kateri program na televizijo bodo gledali. Hvala
Bogu so zaplete hitro rešili, saj so se ob napisu na majicah hitro spomnile na
obljubo Miklavžu, da bosta razveseljevale vse ljudi, zato je vsaka hitro
popustila v svoji lenobi ali zahtevi, da bi le drugega razveselila.

Preprosta pesmica nas je ves čas teh prizorov spremljala in
na koncu smo jo znali že čisto vsi v dvorani, ki je bila letos nabito polna.
Skupaj s sv. Miklavžem smo jo še enkrat zapeli in obljubili, da bomo to njegovo
povabilo vzeli zares tudi v naših vsakdanjih življenjih.

Sveti Miklavž, sveti Miklavž nam veselje deli. Zato tudi mi,
zato tudi mi razveseljujmo druge ljudi.