Naši nasmehi v Soči pripravljajo domek za ptice

Že dva tedna se prostovoljke Breda, Ana, Tina, Lea, Silvija in Urška z otroci na Soči posvečamo pticam in ptičji hišici.  Prostovoljke smo fante iz dnevnega centra za brezdomce prosile, da nam skupaj zlepijo nekaj lesenih letvic, Andrej pa nam je naredil čisto pravo ptičjo hišico ali še bolje, ptičji hotel. Zelo smo je bile vesele, še bolj pa otroci. V zahvalo smo si obljubili, da ob priliki uslugo povrnemo s piškoti, ki jih bomo spekli sami in poprosili Urško, da jih bo odnesla v dnevni center. 

Na srečanju z otroki  smo najprej poslušali pravljico in v njej družno naštevali ptice; ni manjkala niti taščica, pa modra sova, radovedni črni kos in hitri kragulj. Otroci in mame so res presenetili, koliko ptic poznajo. Namesto modne revije ptic, ki jih je v pravljici presenetil velik kragulj, smo se vrnili v naš kotiček in se družno lotili barvanja ptičje hišice. Med petjem pesmic, vse od »kaj mi poješ ptičica, ptičica sinička« pa tja do »pleši, pleši črni kos«, je ptičja hišica z otroškimi čopiči v Soči dobila čudovito modro -zeleno strehico. Modro, kot je modro nebo,  in zeleno kot je zelen travnik spomladi.  Po sladkem in toplem kakavu smo hišico postavili na omaro, barva se je seveda morala posušiti. Razšli smo se z obljubo, da ji naslednjič dodamo še vzorce, vzorce pomladi.

Naslednji četrtek, po pravljici o cesarjevi ptici, ki je najlepše pela v svojem domačem vrtu ob jezeru, smo naši ptičji hišici dodali še zadnje odtenke barv. Tu pa so morale še mamice priskočiti na pomoč, saj nas je premagala želja po sladkem. Otroci so z velikim veseljem naredili čokoladne kroglice in jih kot pravi slaščičarji povaljali še v kokosu. Bile so tako slastne, da so morali zapeti pesmico tisti, ki so jih pojedli več kot drugi. S pesmijo se je tudi
končalo naše drugo druženje ob ptičji hišici. Do naslednjič se bo barva posušila in končno bo lahko pričakala prve ptičke ob drevesu na dvorišču. Komaj čakamo.

prostovoljka Silvija